Sindrom karpalnega kanala

Pri sindromu karpalnega kanala se pojavi pritisk na srednji živec ( nervus medianus) v karpalnem kanalu na dnu roke, tik pod dlanjo.

Karpalni tunel ali karpalni kanal sta jezikovni različici na isto temo in se nanašata na anatomijo same roke ter njenih kit, krvnih žil in živcev.

Vse kite, ki omogočajo prstom prijemanje in dotikanje, potekajo skozi relativno ozek tunel. Ta tunel sestavljajo kosti zapestja na eni strani in tog ligament, imenovan transverzalni karpalni ligament, na drugi. Poleg kit skozi isti tunel potekajo tudi živci in krvne žile, kar povzroča precejšnjo gnečo v “majhnem prostoru”.

Mediani živec je kombiniran senzorično-motorični živec, ki prenaša informacije iz večine prstov v možgane, nadzoruje pa tudi nekatere mišice v roki in prstih, vključno s palcem. Pritisk nanj lahko povzročijo številni procesi, pa tudi nenehni ponavljajoči se gibi prstov in roke, zaradi katerih se v ozkem karpalnem tunelu kopiči tekočina, sčasoma pa se pojavi neelastično vezivno tkivo in odebelitev kit. Vse to vodi do zoženja tega prostora, kjer je mediani živec najbolj občutljiv, in pride do poškodb.

Čeprav specifični vzroki za ta sindrom niso natančno opredeljeni, se domneva, da večino povzroča genetsko podedovan ozek karpalni tunel (ozek prostor, skozi katerega potekajo kite in živci).

Mehanski pritisk na živec se lahko pojavi kot posledica posttravmatskih stanj na tem območju ali zaradi anatomskih anomalij. Poleg tega so med vzroke tega sindroma še poklicne poškodbe, hormonske spremembe med nosečnostjo ali menopavzo, degenerativne spremembe v sklepih, tenosinovitis (vnetje tetivne ovojnice) in sistemske bolezni, kot je revmatoidni artritis.

Simptomi

Simptomi se začnejo z začasnim mravljinčenjem v prstih, najpogosteje ponoči ali zjutraj po prebujanju. Razvijajo se postopoma in počasi, vendar se sčasoma ti občasni simptomi lahko razširijo čez dan in povzročijo otrplost prstov in celotne roke. Lahko se razvije otekanje palca ali vseh prstov, skupaj z morebitno bolečino. V kasnejši fazi se razvije mišična oslabelost, kar povzroči oslabljen prijem, ki se sčasoma, v napredovali fazi, lahko spremeni v nezmožnost prijema roke. Bolniki se pritožujejo nad nestabilnim prijemanjem predmetov in predmeti, ki jim padajo iz rok.

Zdravljenje je lahko konzervativno in kirurško.

Konzervativno zdravljenje vključuje uporabo nesteroidnih protirevmatičnih zdravil, kot so aspirin, voltaren in ibuprofen, v kombinaciji s fizioterapijo. Večinoma vodijo do začasne rešitve težave, po določenem času pa se bolniki odločijo za operacijo, ki je edina trajna rešitev.

Operacija temelji na minimalno invazivni kirurški tehniki, ki jo uporabljamo v naši polikliniki, pri kateri se prereže ligament, ki tvori lok karpalnega kanala. S tem dosežemo dekompresijo karpalnega kanala, tj. odstranimo pritisk na medialni živec, kar v večini primerov trajno reši težavo in odpravi simptome.

Sindrom karpalnega kanala je povezan z določenimi poklici, zato je pogostejši pri frizerjih, fizioterapevtih, maserjih, tipkarjih, krojačih, gradbenih delavcih in nekaterih drugih poklicih. Pogosto se pojavlja tudi pri ljudeh, ki veliko delajo za računalnikom, od tod tudi ime »računalniška roka« ali »računalniška bolezen«.

Bolezen se pojavlja bistveno pogosteje pri ženskah kot pri moških, zlasti med 40. in 50. letom starosti.

Idealni kandidati so tisti, ki začnejo zdravljenje v zgodnjih fazah te bolezni. Zato je ob prvem pojavu simptomov in suma potrebno opraviti klinični in diagnostični pregled. Klinični pregled v Polikliniki Bagatin je posvet s kirurgom. Če kirurg na podlagi simptomov posumi na sindrom karpalnega kanala, se bolniku priporoči obisk ustanove, kjer lahko specialist nevrolog opravi EMNG preiskavo. EMNG je diagnostični pregled, ki bo objektivno pokazal, ali ima bolnik prej omenjeni sindrom. Po potrebi se priporoči širši pregled, ki lahko vključuje radiološki pregled (rentgensko slikanje), ultrazvok karpalnega kanala, laboratorijske preiskave, CT, MRI in druge preiskave. Če se dokaže sindrom karpalnega kanala, je treba zdravljenje začeti čim prej.

Dolžina okrevanja, kot tudi končni rezultat zdravljenja, bosta odvisna od prejšnjega trajanja bolezni, tj. simptomov (pred operacijo).

Med posvetom bo zdravnik v polikliniki Bagatin od vas pridobil vse potrebne informacije o vaših simptomih in med kliničnim pregledom ugotovil, ali gre za motnjo občutljivosti (zaznavanja), motnjo gibljivosti (gibanja) ali atrofijo mišic roke.

Pojasnili vam bodo tudi nadaljnje diagnostične preiskave, ki jih boste morali opraviti pred operacijo. Poliklinika Bagatin ne izvaja diagnostičnih preiskav, potrebnih za dokazovanje tega stanja, vendar vam bo zdravnik priporočil ustanove, kjer lahko opravite določene preiskave.

Najprej bo zadostoval elektrodiagnostični test (EMG), ki ga opravi specialist nevrolog in pokaže lokacijo stiskanja živca ter hitrost prevajanja živca skozi podlaket. Drugi diagnostični testi lahko vključujejo osnovno radiološko preiskavo (rentgensko slikanje), ultrazvok karpalnega kanala, laboratorijske preiskave, CT, MRI in druge preiskave.

Po natančni diagnozi se določi datum postopka.

En teden pred in en teden po operaciji se je treba izogibati zdravilom, ki zmanjšujejo viskoznost krvi (varfarin, martefarin itd.; če jih jemljete, se o teh zdravilih posvetujte s svojim osebnim zdravnikom) in zdravilom iz skupine protivnetnih zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino (aspirin, Andol, Acisal itd.).

Na dan posega ni priporočljivo uporabljati pripravkov za tuširanje, ki kožo mastijo, temveč navadno milo ali gel za tuširanje.

Kirurški poseg – odprta dekompresija medialnega živca v karpalnem tunelu – se izvaja ambulantno v okviru dnevne kirurgije, kar pomeni, da pacient po posegu odide domov. Izvaja ga kirurg z minimalno invazivnimi tehnikami in najsodobnejšo medicinsko opremo.

Poseg se izvaja v blokovni anesteziji (vrsta lokalne anestezije) in traja le približno 20 minut.

Poseg izvaja izkušen zdravnik po tako imenovani krvni poti (brezkrvna tehnika), skupaj z vizualizacijo živca, tj. povečavo do 3,5-krat pod povečevalnimi stekli (operacijskimi očali), kar zagotavlja varnost in najboljši rezultat.

Sama operacija se izvede s kratkim, vzdolžnim kirurškim rezom, dolgim ​​približno 1 cm, na dnu dlani pod zapestjem (slika 2). Postopek temelji na prerezu karpalnega ligamenta, ki tvori lok karpalnega kanala (slika 1 zgoraj). Prerez ligamenta odstrani pritisk na živec in pacientu olajša bolečino in otrplost, ki ju je čutil pred posegom. Ko je živec odstranjen od pritiska, se rana zašije, dlan pa se povije in povije.

Po posegu se roka povije s povoji, dovoljeni so gibi prstov in občasna uporaba roke. V tem obdobju je priporočljivo, da roka miruje, pri čemer je roka v dvignjenem položaju. Na prvem kontrolnem pregledu, prvi dan po posegu, se količina povojnega materiala zmanjša, kirurška rana pa se prekrije s posebno oblogo, ki rano zaščiti in prispeva k hitrejšemu celjenju. Kontrolni pregledi so obvezni vsake 2-3 dni v prvih 10 dneh po posegu, v dogovoru s kirurgom. Šivi se odstranijo po 2 tednih, sledi kratko obdobje ambulantne rehabilitacije in fizikalne terapije, po kateri je pacient spet sposoben za delo.

Parestezija (motena občutljivost) in odrevenelost v večini primerov izgineta v prvem dnevu po operaciji, vendar je možno, da bodo vaši prsti po posegu še kratek čas otrpnili, odvisno od stopnje pritiska na živec in simptomov, ki ste jih imeli pred posegom.

Prve tri dni po posegu boste morda čutili nekaj bolečine v predelu reza. Da bi bila bolečina čim bolj blaga, boste po posegu prejeli protibolečinska zdravila in navodila za njihovo uporabo. Zdravstveno osebje v polikliniki Bagatin bo poskrbelo, da bo vaše okrevanje čim hitrejše in neboleče.

Ko vam bo zdravnik odstranil šive, boste skupaj z redno fizioterapijo lahko iz dneva v dan bolj uporabljali roko. Čas okrevanja je individualen in odvisen od stopnje poškodbe živcev. Pri večini bolnikov se z ustrezno rehabilitacijo moč prijema v roki in prstih povrne v 3 mesecih.

Včasih traja več mesecev, da si živec popolnoma opomore in vsi simptomi izginejo, medtem ko popolna obnova elektronevrofizioloških parametrov traja od 4 do 10 mesecev.

Priporočljivo je, da brazgotino na dlani 6-8 tednov po posegu mažete z vlažilnimi kremami.

Zapleti so redki, vendar kljub sprejetim ukrepom možni. V polikliniki Bagatin sprejemamo vse previdnostne ukrepe, da bi čim bolj zmanjšali vsa možna tveganja. Vendar ste tudi sami odgovorni za izogibanje tveganjem in zapletom. Tri tedne po operaciji ni priporočljivo dvigovati predmetov ali delati nenadnih gibov z roko. Roko imejte dvignjeno – če ležite, jo imejte na blazinah, če hodite, pa naj počiva na rami nasprotne roke.

Prav tako se je treba, da se rana zaceli brez zapletov, izogibati dejavnostim, ki jo lahko kontaminirajo in okužijo.

Zdravnik v polikliniki Bagatin vas bo med posvetom seznanil z vsemi zapleti in previdnostnimi ukrepi.

Okrevanje je lahko včasih zelo počasno (6–12 mesecev), z rahlo neprijetnim občutkom v prstih, ko živec ponovno zraste.

V sodelovanju z bankami Poliklinika Bagatin omogoča možnost obročnega plačila, kot tudi plačila brez obresti do določenega števila obrokov.

Več o načinih plačila in stroških posega si lahko ogledate v veljavnem ceniku Poliklinike Bagatin:

IZVEDITE CENO ZDRAVLJENJA