Stisnjena ušesa

Genetska predispozicija

Štrleča ušesa so pogosto podedovana, kar pomeni, da se lahko pojavljajo v družinah. Če ima eden ali oba starša štrleča ušesa, je večja verjetnost, da bo imel to stanje tudi njihov otrok. Genetske spremembe lahko vplivajo na obliko in strukturo hrustanca v ušesih.

Razvojne spremembe

Ušesa se razvijajo v otroštvu in adolescenci. V nekaterih primerih lahko hrustanec raste nesorazmerno ali se oblikuje nepravilno, kar povzroči povešenost ušes. Do te težave lahko pride, če se oblika hrustanca med fetalnim razvojem ali v zgodnjem otroštvu ne razvije pravilno.

Strukturne nepravilnosti

Nekateri ljudje imajo lahko strukturne nepravilnosti, kot so slabo definirane gube na zunanjem ušesu (ušesnih školjkah), zaradi katerih ušesa štrlijo. Če je hrustanec mehak ali preveč prožen, lahko ušesa odstopajo od glave.

Vpliv na razvoj ušesa

V nekaterih primerih lahko zunanji dejavniki, kot so poškodbe ali okužbe ušes v zgodnjem otroštvu, vplivajo na obliko ušesa in povzročijo njegovo deformacijo.

Bolezni vezivnega tkiva

Nekatere genetske motnje, kot sta Marfanov sindrom ali Ehlers-Danlosov sindrom, lahko vplivajo na strukturo in trdnost vezivnega tkiva, vključno s hrustancem ušes, kar lahko povzroči ohlapna ušesa.

Fizični vpliv

Poglej

Štrleča ušesa lahko vplivajo na estetski videz obraza, pri nekaterih ljudeh pa lahko ustvarijo občutek negotovosti ali nezadovoljstva s svojim videzom. Ta estetska težava lahko postane bolj izrazita v adolescenci, ko se oblikujeta samozavest in identiteta.

Družbeni status

V nekaterih kulturah so štrleča ušesa lahko predmet posmeha ali draženja, kar lahko privede do spremembe družbenega statusa. Ljudje z visečimi ušesi se včasih počutijo izolirane ali marginalizirane znotraj družbenih skupin.

Čustveni vpliv

Zmanjšana samozavest

Mnogi ljudje z visečimi ušesi se čustveno borijo s svojim videzom. To lahko povzroči nizko samozavest, zlasti v situacijah, ko so izpostavljeni socialnim interakcijam.

Psihološke težave

Ljudje, ki so deležni draženja ali negativnih komentarjev o svojih ušesih, lahko razvijejo tesnobo, depresijo ali nizko samozavest. Te težave se lahko poslabšajo v adolescenci, ko je družbena sprejemljivost še posebej pomembna.

Izogibanje družabnim situacijam

Strah pred posmehom ali negativnimi komentarji lahko vodi do izogibanja družabnim situacijam ali dejavnostim, kot so šport, ples ali druženje z vrstniki, kar lahko še poslabša občutke osamljenosti in izolacije.

Občutek stigmatizacije

Ljudje z visečimi ušesi se lahko zaradi svojega videza počutijo stigmatizirane, kar lahko povzroči pretirano samokritično razmišljanje ali negativno dojemanje samih sebe.

Korekcija ušes

Korekcija štrlečih ušes, imenovana tudi otoplastika, se najpogosteje izvaja v otroštvu, poseg pa se lahko izvaja pri ljudeh vseh starosti, ki jih motijo ​​"štrleča" ušesa. Rast in razvoj uhlja se konča pri 4. letu starosti, po tem pa je možna kirurška korekcija ušesa. V Polikliniki Bagatin najpogosteje korigiramo ušesa otrokom, starejšim od 6 let. Priporočljivo je, da se poseg pri otrocih izvede pred začetkom šolanja. Operacija se izvede z modeliranjem hrustanca ušesa in prilagajanjem ušesne školjke glavi. Poseg traja od 60 do 90 minut. Poseg se izvaja v lokalni ali splošni anesteziji. Kirurški rez je diskretno viden, ker se nahaja v gubi med ušesom in glavo.

Ortopedski trakovi

Ta metoda se pogosto uporablja pri novorojenčkih in dojenčkih. Za oblikovanje ušes med njihovim razvojem se lahko uporabijo ortopedski trak ali povoji.

Trakovi se namestijo čez ušesa, da so bližje glavi. Učinek je najučinkovitejši, če se začne že zelo zgodaj (običajno v prvih nekaj mesecih po rojstvu).

Ta metoda ni vedno uspešna pri starejših otrocih ali odraslih in lahko zahteva neprekinjeno uporabo trakov več tednov ali mesecev.

Priprava pred operacijo

Prvi korak vključuje posvet s plastičnim kirurgom ali otorinolaringologom. Med tem srečanjem bo kirurg ocenil obliko in strukturo ušes, se pogovoril o želenih rezultatih in razložil možnosti zdravljenja.

Pacienta bodo vprašali o njegovi zdravstveni anamnezi, alergijah, uporabi zdravil in drugih pomembnih vprašanjih, da se zagotovi, da je pacient primeren kandidat za postopek.

V nekaterih primerih so za oceno splošnega zdravstvenega stanja bolnika morda potrebni dodatni testi, kot so krvne preiskave.

Kirurg bo dal posebna navodila o tem, kako se pripraviti na operacijo, kot je izogibanje določenim zdravilom, kajenju ali alkoholu.

Med operacijo

Otoplastika se običajno izvaja v lokalni anesteziji, lahko pa se uporabi tudi splošna anestezija, zlasti pri majhnih otrocih. Anesteziolog bo razložil postopek anestezije in med posegom spremljal pacienta.

Kirurg bo naredil rez na zadnji strani ušesa (ali včasih v notranjosti ušesa), da bi dostopal do hrustanca. Ta položaj reza omogoča minimalno brazgotinjenje po operaciji.

Hrustanec se lahko zmanjša ali preoblikuje, da se uho približa glavi. Kirurg lahko uporabi šive ali posebne tehnike, ki pomagajo ohraniti novo obliko ušesa.

Ko je hrustanec preoblikovan, bo kirurg uho pritrdil v novem položaju s šivi ali drugimi materiali. To pomaga, da uho med procesom celjenja ostane na mestu.

Ko so doseženi želeni rezultati, bo kirurg rez zaprl s šivi. Ti šivi so lahko vpojni (izginejo sami od sebe) ali pa jih bo morda treba odstraniti po nekaj dneh.

Okrevanje

Po operaciji bo pacient pod nadzorom na pooperativnem oddelku, da se zagotovi, da si dobro opomore od anestezije. Možni so blagi bolečini in nelagodju, ki jih običajno obvladamo z analgetiki, kot jih priporoči zdravnik. Pacient bo najverjetneje prvih nekaj dni nosil elastični povoj ali trak čez ušesa, da bo nudil oporo in stabilnost. Kirurg bo podrobna navodila o pooperativni negi, vključno s higienskimi praksami, zdravili proti bolečinam in dejavnostmi, ki se jim je treba izogibati.

Pregledi

Pacient bo imel nadaljnje preglede pri kirurgu, da se zagotovi pravilno celjenje ušes in zadovoljivi rezultati.

Okrevanje traja več tednov, končni rezultati pa so običajno vidni, ko oteklina in modrice izginejo.

Počitek in okrevanje

Po operaciji je pomembno, da vsaj nekaj dni počivamo in se izogibamo fizičnemu naporu. Telo si bo lažje opomoglo, če ne bo izpostavljeno prekomernemu stresu. Priporočljivo je, da prvih nekaj noči spimo z dvignjeno glavo, da zmanjšamo oteklino in pospešimo pravilno celjenje.

Nadzor bolečine

Po operaciji vam bo zdravnik predpisal zdravila proti bolečinam ali priporočil zdravila brez recepta, ki bodo pomagala lajšati bolečine in nelagodje. Pomembno je, da zdravila jemljete po navodilih.

Po potrebi lahko na ušesa nanesete hladne obkladke, da zmanjšate otekanje in nelagodje. Led obvezno zavijte v krpo, da se izognete neposrednemu stiku s kožo.

Nega ran in šivov

Območje okoli kirurške rane naj bo suho in čisto. Upoštevajte zdravnikova navodila glede čiščenja in nege rane.

Med prhanjem in umivanjem las se izogibajte mokrenju ušes, dokler vam ne odstranijo šivov ali dokler vam zdravnik ne odobri tega. Uporaba kape za tuširanje lahko pomaga zaščititi ušesa.

Če se šivi ne vpijajo (se ne raztopijo), se boste po nekaj dneh naročili na pregled k zdravniku, da vam jih odstrani.

Nošenje elastičnega povoja

Po operaciji je običajno priporočljivo nositi elastični povoj ali trak čez ušesa, da zagotovite stabilnost in oporo med okrevanjem. Povoj nosite po navodilih zdravnika, običajno prvih nekaj dni ali teden dni.

Če se povoj premika ali povzroča nelagodje, se posvetujte z zdravnikom.

Izogibanje dejavnostim

Nekaj ​​tednov po operaciji se izogibajte napornim dejavnostim, športu ali drugim fizičnim naporom, da zmanjšate tveganje za zaplete in zagotovite pravilno celjenje.

Ušesa zaščitite pred močnim soncem, dokler se ne zacelijo, s klobukom ali povojem, da zmanjšate tveganje za opekline ali hiperpigmentacijo.

Pregledi

Redno se naročajte na preglede pri kirurgu, da zagotovite pravilno celjenje ušes. Kirurg bo spremljal proces celjenja in vam svetoval glede nadaljnje nege.

Če opazite kakršne koli znake okužbe, kot so rdečina, oteklina, izcedek ali poslabšanje bolečine, se nemudoma obrnite na zdravnika.